Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto odločno napovedal, da bodo morali varnostni organi "izgrednike postaviti na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za agresivno zatrtje protestov, ki so v zadnjem tednu pretresli državo. Hamenej je v prvem javnem nagovoru po izbruhu nemirov poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom, čeprav je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih pritožb trgovcev zaradi visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute riala. Po navedbah organizacij za človekove pravice je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj 16 ljudi, več kot 500 oseb pa je bilo aretiranih. Napetosti so se dodatno zaostrile po seriji objav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s silovitim vojaškim odgovorom, če se bo nasilje nad mirnimi protestniki nadaljevalo. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in bodo priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo režim začel pobijati. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian in drugi visoki uradniki so Trumpove grožnje ostro obsodili ter opozorili, da bi lahko bile v primeru ameriškega vmešavanja tarča napadov ameriške sile v regiji. Razmere v Iranu so kritične, saj se država že sooča s posledicami ponovnih sankcij Združenih narodov in preteklimi izraelskimi napadi na jedrske objekte.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v svojem prvem javnem odzivu po tednu dni trajajočih nemirov ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«. Njegova izjava v diplomatskih krogih velja za zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij, ki so izbruhnile zaradi propadajočega iranskega gospodarstva in visoke inflacije. Po zadnjih podatkih nevladnih organizacij je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj 16 ljudi, več kot 500 oseb pa je bilo aretiranih. Napetosti so se dodatno stopnjevale po ostrih opozorilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike »močno udarile« in vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval s pobijanjem mirnih protestnikov. Iranske oblasti, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom, so ameriške grožnje zavrnile in opozorile, da bi se v primeru vmešavanja Washingtona lahko pod udarom znašle ameriške sile v regiji. Razmere v državi ostajajo kritične, saj se protesti širijo v vedno več provinc, vrednost iranskega riala pa strmoglavlja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto odločno nastopil proti udeležencem protivladnih protestov, ki jih je označil za izgrednike in dejal, da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Hamenejeve besede, ki so prva uradna reakcija 86-letnega voditelja na nemire, po mnenju opazovalcev pomenijo zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva, visoke inflacije in padca vrednosti domače valute, so v zadnjem tednu terjali že najmanj 16 življenj, več kot 500 oseb pa je bilo aretiranih. Napetosti so se dodatno zaostrile po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad njimi izvajal nasilje. Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati poudaril, da se Islamska republika ne bo vdala sovražniku. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi o napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Situacija ostaja izjemno napeta, saj se protesti širijo v več kot dva ducata mest, čeprav prestolnice Teheran še niso dosegli v polnem obsegu. Gospodarski pritisk se je stopnjeval po septembrski ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, kar je povzročilo prosti pad riala.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto pozval k odločnemu ukrepanju proti udeležencem protivladnih protestov, ki so v zadnjem tednu zajeli državo zaradi hude gospodarske krize in visoke inflacije. V svojem prvem javnem nagovoru od začetka nemirov je Khamenei protestnike označil za upornike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, s čimer je varnostnim silam verjetno podelil pooblastila za nasilno zatrtje demonstracij. Po zadnjih podatkih je v spopadih po vsej državi umrlo najmanj 16 ljudi, več kot 500 oseb pa je bilo aretiranih. Napetosti so se dodatno zaostrile po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval s pobijanjem mirnih protestnikov. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masoudom Pezeshkianom, so Trumpove grožnje označili za nepremišljene in opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje ogrozilo ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Gospodarski pritisk na Iran se je stopnjeval po septembrski vrnitvi sankcij Združenih narodov, zaradi česar je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem.

V Iranu so v začetku januarja 2026 izbruhnili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in skokovita inflacija. Nemiri so se pričeli s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, od koder so se hitro razširili v več kot 30 mest po državi. Iranska valuta je dosegla rekordno nizko vrednost 1,42 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov prebivalstva in strmo rast cen osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se hrana in stroški zdravstva podražili za več kot polovico. Demonstracije so se sprevrgle v nasilne spopade z varnostnimi silami, pri čemer je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več deset pa ranjenih in aretiranih. Protestniki so napadli tudi vladna poslopja, vzkliki proti verskemu in političnemu vodstvu pa so postali vse pogostejši. Zaradi nestabilnosti domače valute se je med prebivalstvom močno povečala uporaba stabilnih kriptovalut (stablecoins), s katerimi skušajo državljani zaščititi preostalo premoženje. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev državljanov in pozval uradnike k ukrepanju, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril, da država ne bo popuščala tistim, ki jih je označil za izgrednike. Oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje nasprotnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Razmere ostajajo izjemno napete, saj energetska kriza in hiperinflacija še naprej hromita državo.

Iran so zajeli najobsežnejši protivladni protesti po letu 2022, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu in se hitro razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije je sprožil drastičen padec iranskega riala, ki je dosegel rekordno nizko vrednost 1,42 milijona za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovito rast cen osnovnih dobrin. Po uradnih podatkih je inflacija dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov. Zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer so trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaprli svoje prodajalne, kar je služilo kot katalizator za širše ljudsko nezadovoljstvo. Med protesti je prišlo do nasilnih spopadov z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev državljanov, vendar je obenem ostro opozoril pred dejanji, ki jih je označil za izgrede, in za spodbujanje nemirov obtožil tuje nasprotnike. Predsednik Masud Pezeškian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko se prebivalstvo v izogib razvrednotenju denarja vse pogosteje zateka k uporabi stabilnih kriptovalut.

V Iranu se je protivladno razpoloženje sprevrglo v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Val protestov, ki so ga sprožili rekordni padec vrednosti iranskega riala in visoka inflacija, se je iz teheranskega Velikega bazarja razširil v večja mesta po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Demonstranti poleg gospodarskih zahtev izražajo tudi politična gesla, ki so uperjena proti verskemu vrhu in predsedniku države. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal upravičenost nekaterih pritožb državljanov, a hkrati ostro obsodil nasilna dejanja. Napovedal je, da se bodo oblasti na delovanje tistih, ki jih je označil za izgrednike, odzvale strogo in jih postavile na njihovo mesto. Medtem ko predsednik Masoud Pezeshkian poudarja potrebo po dialogu o legitimnih zahtevah, se na ulicah nadaljujejo spopadi med protestniki in varnostnimi silami, kar povečuje napetosti v regiji.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in ukazal varnostnim silam, naj »izgrednike postavijo na njihovo mesto«. Njegov poziv k represiji prihaja v času, ko se država spopada z množičnimi demonstracijami zaradi gospodarskega kolapsa, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že najmanj 16 ljudi, več kot 500 pa jih je bilo zaprtih. Hamenej je v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala »sovražniku«, s čimer je še dodatno zaostril retoriko proti zahodnim silam. Napetosti so se močno povečale po javnem opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval s smrtonosnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenih omrežjih zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in polna« (locked and loaded), kar je v Teheranu sprožilo val ogorčenja. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z opozorilom, da bi v primeru ameriškega vmešavanja lahko postale tarča ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Razmere v regiji ostajajo izjemno negotove, saj protesti, ki jih poganja visoka inflacija in padec vrednosti riala, ne kažejo znakov umirjanja.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprva sprožila huda gospodarska kriza, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po navedbah uradnih virov in nevladnih organizacij umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so vstopile v drugi teden, so se razširile iz teheranskega Velikega bazarja v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so poleg nezadovoljstva nad rekordno inflacijo in padcem vrednosti riala začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vodstvu in vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zaostril retoriko proti Teheranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi demonstranti. Teheranske oblasti so se na te izjave odzvale z grožnjami ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Kljub temu da so sedanji nemiri najobsežnejši po protestih za Mahso Amini leta 2022, analitiki in poročila navajajo, da iransko vodstvo prehaja v način preživetja, medtem ko se poskuša spopasti z vse večjim notranjim pritiskom.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti, ki so jih spodbudile hude gospodarske težave in visoki življenjski stroški, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so potrdile, da sta v zadnjih spopadih umrla še dva človeka, medtem ko se nemiri, ki so zajeli državo, ne umirjajo. Protesti so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad pešajočim gospodarstvom in visoko inflacijo, vendar so se hitro razširili iz prestolnice Teheran v številne druge province in prerasli v splošno nasprotovanje državni politiki. Nasilje med protestniki in varnostnimi silami se stopnjuje, pri čemer poročila navajajo žrtve tako na strani civilistov kot tudi med pripadniki paravojaških sil. Kljub poskusom oblasti, da bi z uporabo sile in omejevanjem komunikacij zatrle upore, se demonstracije nadaljujejo že več dni zapored. Gospodarska kriza, ki jo zaznamujeta visoka brezposelnost in padec kupne moči prebivalstva, ostaja glavni povod za najhujše nemire v državi v zadnjih letih. Dogajanje predstavlja resen izziv za iransko politično vodstvo, saj se protesti širijo tudi v ruralna območja, ki so tradicionalno veljala za oporišča režima.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil zgodovinski padec vrednosti nacionalne valute rial in huda gospodarska kriza. Nemiri, ki so se začeli s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro prenesli v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki se spopadajo z naraščajočo inflacijo, ki je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane povišale za kar 72 odstotkov. Zaradi nezaupanja v lokalno valuto se državljani vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kripto kovancev (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke. Situacija se je zaostrila v nasilne spopade z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je priznal upravičenost gospodarskih zahtev, vendar je hkrati ostro opozoril pred delovanjem "izgrednikov" in tujim vmešavanjem. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko Washington pozorno spremlja dogajanje in napoveduje morebitne odzive v primeru nadaljnjega nasilja nad civilisti.

V Iranu so se v drugem tednu protestov, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in visoka inflacija, stopnjevali nasilni spopadi, v katerih je umrlo najmanj dvanajst ljudi. Protesti so se začeli 28. decembra v Teheranu s stavko trgovcev v Velikem bazarju, nato pa so se razširili na mesta Isfahan, Širaz in Mašhad. Poleg gospodarskih zahtev so se pojavili tudi politični slogani proti klerikalni oblasti, vključno s pozivi k padcu vrhovnega voditelja. Iranske varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, so na ulice poslale enote za zatiranje nemirov. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu podprl pravico do legitimnih pritožb, a hkrati ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z izgredniki. Predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost nekaterih zahtev državljanov, vendar so pravne organizacije že poročale o uporabi sile in številnih aretacijah. Analitiki opozarjajo, da so nemiri najbolj resni po protestih za pravice žensk leta 2022, čeprav še niso dosegli takratnega obsega. Razmere ostajajo napete, saj vrednost riala še naprej pada, kar poglablja nezadovoljstvo prebivalstva.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto javno pozval k odločnemu ukrepanju proti udeležencem protivladnih protestov, ki so v zadnjem tednu zajeli državo zaradi hude gospodarske krize. V prvem javnem nagovoru po izbruhu nemirov je Hamenej protestnike označil za upornike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, s čimer je varnostnim silam podelil pooblastila za nasilno zatrtje demonstracij. Doslej je v spopadih po državi umrlo najmanj deset ljudi, številni so bili aretirani, protesti pa se kljub nevarnosti še naprej širijo v več kot 15 mest. Napetosti so se dodatno stopnjevale po ostrem opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval s pobijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar je v Teheranu sprožilo val ogorčenja. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom, so ameriške grožnje označili za brezobzirno vmešavanje v notranje zadeve in opozorili, da bodo v primeru ameriškega posredovanja vse ameriške vojaške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče napadov. Iranska diplomacija je zaradi Trumpovih izjav že naslovila protestno noto na Združene narode in Varnostni svet ZN, kjer zahteva obsodbo ameriških groženj. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da je iransko gospodarstvo pod velikim pritiskom zaradi ponovne uvedbe sankcij ZN, kar je povzročilo strmoglavljenje vrednosti iranskega riala. Medtem ko Izrael prek spleta spodbuja Irance k uporu, se regija sooča z nevarnostjo neposrednega vojaškega spopada med Washingtonom in Teheranom, kar bi lahko destabiliziralo celoten Bližnji vzhod.

V Iranu se krepijo množični protesti, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva nad drastičnim padcem vrednosti iranskega riala in visoke inflacije. Po uradnih podatkih in poročilih nevladnih organizacij je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset, medtem ko se nemiri, ki so se začeli v teheranskem Velikem bazarju, širijo v več kot 30 mest po vsej državi. Protesti so hitro prerasli iz ekonomskih zahtev v širši politični upor proti klerikalnemu režimu, pri čemer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami v več provincah, vključno z Lorestanom in zahodnimi deli države. Ameriški predsednik Donald Trump je podprl protestnike in Teheran opozoril pred uporabo nasilja nad miroljubnimi demonstranti, kar je sprožilo oster odziv iranskih oblasti. Iranski prestolonaslednik v izgnanstvu Reza Pahlavi je pozval k revoluciji in prebivalce Teherana spodbudil, naj zavzamejo ulice za strmoglavljenje režima ajatole Alija Hameneja. Gre za najresnejše nemire po letu 2022, ki postavljajo vodstvo v Teheranu v t. i. način preživetja, saj se protesti kljub nasilnemu odzivu oblasti ne umirjajo.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti zaradi hude gospodarske krize povzpelo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so potrdile smrt še dveh protestnikov, medtem ko se nemiri, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in nezadovoljstvo z gospodarskim stanjem v državi, ne umirjajo. Demonstracije so se iz Teherana hitro razširile v številne druge province in celo na podeželje, pri čemer so se mirni shodi v več mestih sprevrgli v neposredne spopade med protestniki in varnostnimi silami. Nasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so poročali o smrtnih žrtvah tako med civilisti kot med pripadniki paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi zadušile nemire, ti kažejo malo znakov pojenja. Protestniki opozarjajo na nevzdržno stopnjo inflacije in naraščajočo brezposelnost, ki pesti islamsko republiko. Trenutni dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti, ki so se začele v začetku leta, ko so se protesti prvič razširili iz prestolnice po celotni državi.

V Iranu so izbruhnili množični protivladni protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v več kot 30 mest po državi. Nemiri so se začeli v nedeljo, ko so trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaprli svoje prodajalne zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala, ki je dosegel rekordno nizko vrednost 1,42 milijona za ameriški dolar. Gospodarska kriza, ki jo spremlja 42,2-odstotna letna inflacija ter drastična podražitev hrane in zdravstvenih storitev, je prebivalstvo pahnila v obup. Protesti so hitro prerasli prvotne ekonomske zahteve in se sprevrgli v politične nemire, uperjene proti vladajočemu klerikalnemu vrhu. Varnostne sile so na demonstracije odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, več deset pa je bilo ranjenih ali aretiranih. Iranski predsednik Masud Pezeškian je sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati obtožile tuje nasprotnike, predvsem ZDA in Izrael, da izkoriščajo nemire za destabilizacijo islamske republike. Zaradi nezaupanja v nacionalno valuto se je med prebivalstvom močno povečala uporaba stabilnih kriptovalut (stablecoins), s katerimi skušajo državljani zaščititi svoje prihranke pred hiperinflacijo. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike opozoril, da država ne bo kazala milosti do tistih, ki jih je označila za izgrednike.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranskega riala in visoka inflacija, razširili v drugi teden, pri čemer je v nasilnih spopadih umrlo najmanj 12 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v teheranskem Velikem bazarju, so zajele številna mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, kjer so se prvotnim gospodarskim zahtevam pridružili študenti in trgovci s političnimi slogani proti verski oblasti. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal legitimnost nekaterih pritožb, vendar je hkrati ostro posvaril pred nasilnim delovanjem in napovedal odločen pregon tistih, ki jih je označil za izgrednike. Napetosti so se stopnjevale predvsem na zahodu države, kjer so varnostne sile uporabile solzivec in pravo strelivo za razganjanje množic. Kljub temu da predsednik Masud Pezeškian priznava zahteve ljudstva, so varnostni organi poostrili nadzor, saj se režim sooča z največjim izzivom po protestih leta 2022. Zahodni opazovalci in nekdanji obveščevalci opozarjajo, da bi lahko pretirana uporaba sile s strani države situacijo še dodatno destabilizirala, medtem ko se gospodarski pritisk na prebivalstvo zaradi več kot 42-odstotne inflacije le še stopnjuje.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za "izgrednike". Odločitev sledi tednu dni trajajočim množičnim demonstracijam, ki jih je sprožil propad iranskega gospodarstva, v nasilju pa je doslej izgubilo življenje najmanj 10 ljudi. Hamenej je v televizijskem nagovoru priznal določene gospodarske stiske prebivalstva, a hkrati poudaril, da država ne bo popustila pod pritiski in da je treba z nasprotniki režima obračunati. Protesti so se razširili v več kot 25 mest, kar predstavlja največji izziv za teokratsko oblast v Teheranu po letu 2022. Napetosti so dosegle vrhunec po izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je opozoril, da so Združene države Amerike "pripravljene in oborožene" (locked and loaded) za pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim nadaljeval s poboji mirnih protestnikov. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorili, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse vojaške baze in vojaki ZDA v regiji postali legitimne tarče napadov. Iranska diplomacija je obenem pozvala Združene narode k ukrepanju proti po njihovem mnenju nepremišljenim in nevarnim grožnjam Washingtona, ki destabilizirajo celotno regijo Bližnjega vzhoda. Situacija ostaja izjemno napeta, saj so iranske sile v nekaterih mestih že začele uporabljati strelno orožje proti demonstrantom.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožila globoka gospodarska kriza, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po navedbah oblasti in nevladnih organizacij umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se začele pred enim tednom s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva sta rekordno nizka vrednost iranskega riala in visoka inflacija, ki presega 42 odstotkov, vendar so protestniki kmalu začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu in vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu izdal opozorilo, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike, kar je sprožilo oster odziv iranskih oblasti. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi iz tujine pozval k revoluciji in prebivalce Teherana spodbudil, naj zavzamejo ulice in zrušijo režim. Čeprav so to najobsežnejši protesti po nemirih leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, opazovalci ocenjujejo, da trenutno dogajanje še ni doseglo takratne stopnje intenzivnosti, vendar predstavlja resen izziv za stabilnost islamske republike.

V Iranu se nadaljujejo siloviti protesti zaradi slabega gospodarskega stanja in visokih življenjskih stroškov, pri čemer je število smrtnih žrtev po uradnih podatkih naraslo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, ki sta bili ubiti med nemiri, ki so zajeli državo. Protesti, ki so se sprva začeli v prestolnici Teheran, so se hitro razširili v druge province in na podeželje, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Gospodarska kriza, ki jo zaznamujejo visoka inflacija, brezposelnost in splošno nezadovoljstvo prebivalstva, ostaja glavni povod za demonstracije. Kljub poskusom oblasti, da bi zadušile nemire, ti ne kažejo znakov pojenjanja. Poročila navajajo, da so med ubitimi tako civilisti kot pripadniki varnostnih struktur, razmere pa ostajajo napete, saj se protesti širijo v vedno več regij, vključno z mestom Kuhdašt, kjer so poročali o novih spopadih.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar v mednarodni javnosti vzbujajo strah pred krvavim obračunom. Protesti, ki so izbruhnili pred tednom dni zaradi vse slabšega gospodarskega stanja in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest po državi, pri čemer je doslej umrlo najmanj deset ljudi. Khamenej je v televizijskem nagovoru poudaril, da država ne bo popustila pred sovražnikom, in povzročitelje nemirov označil za tiste, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Napetosti so se dodatno zaostrile po seriji objav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim pobijanjem miroljubnih protestnikov. Trump je v svojih izjavah zapisal, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti (locked and loaded). Iranski uradniki, vključno s predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na te grožnje odzvali z opozorilom, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli konec decembra zaradi drastičnega pada vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj 12 smrtnih žrtev. Demonstracije, ki so se razširile iz Teherana v mesta, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, so sprva sprožili trgovci v velikem bazarju, nato pa so se jim pridružili študenti in drugi državljani. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo politične svobode, pri čemer se pojavljajo tudi slogani proti verskemu vodstvu in klici po vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu priznal legitimnost nekaterih zahtev, vendar je ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z tistimi, ki jih je označil za izgrednike. Hamenej je poudaril, da morajo uradniki prisluhniti državljanom, a hkrati opozoril, da država ne bo dopuščala spodkopavanja varnosti. Kljub napovedim o zatrtju se nemiri v večjem delu države nadaljujejo, kar predstavlja največji izziv za iransko oblast po letu 2022.

V Iranu so se konec decembra 2025 in v začetku januarja 2026 razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Iranska valuta je dosegla rekordno nizko vrednost, ko se je z menjalnimi tečaji približala 1,4 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovito rast cen osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nezadovoljstvo se je najprej začelo med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, nato pa se je razširilo v več kot 30 mest po državi, kjer so se mirne demonstracije sprevrgle v nasilne spopade z varnostnimi silami. Varnostne sile so v šestih dneh nemirov aretirale številne protestnike, po uradnih podatkih pa je bilo ubitih najmanj devet ljudi, vključno s pripadnikom paravojaških enot Basidž. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril, da država ne bo kazala milosti do tistih, ki jih je označil za izgrednike. Zaradi popolne nezaupnice domači valuti so iranski državljani v vse večjem številu začeli uporabljati stabilne kriptokovance (stablecoins), da bi zaščitili preostanek svojega premoženja pred hiperinflacijo in popolnim finančnim zlomom države. Napetosti ostajajo visoke, saj oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje nasprotnike, predvsem ZDA in Izrael.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil strmoglaven padec vrednosti nacionalne valute in visoka inflacija, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se začele pred tednom dni s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so prvotne gospodarske zahteve nadgradili s političnimi slogani, uperjenimi proti verskemu vrhu in vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju, pri čemer so se nekateri zavzeli tudi za vrnitev monarhije. Napetosti je dodatno zaostril ameriški predsednik Donald Trump, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi protestniki. Iranske oblasti so se na Trumpove izjave odzvale z opozorili, da bodo v primeru vmešavanja ogrožene ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Medtem ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian priznal legitimnost nekaterih zahtev ljudstva, se nasilje na ulicah stopnjuje, zlasti v zahodnih provincah. Iz tujine se je oglasil tudi izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je državljane pozval k revoluciji in zasedbi ulic Teherana za dokončno strmoglavljenje islamske republike. To so najobsežnejši nemiri v državi po protestih leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini.

V Iranu se je število smrtnih žrtev nasilnih protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in visoki življenjski stroški, povzpelo na najmanj deset oseb. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, nemiri pa se kljub poskusom zatiranja s strani varnostnih sil še naprej širijo po državi. Protesti, ki so se sprva začeli kot izraz nezadovoljstva nad pešajočim gospodarstvom in visoko inflacijo, so se hitro sprevrgli v splošno nasprotovanje državnemu vrhu. Najnovejša poročila kažejo, da se protestno gibanje ne umirja, temveč pridobiva na intenzivnosti tako v prestolnici Teheran kot v provincialnih mestih. Varnostne sile, vključno s pripadniki paravojaških enot, se s protestniki spopadajo z uporabo sile, kar je vodilo do povečanja števila žrtev na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarska kriza, ki je bila primarni povod za nemire, še vedno ni razrešena, protestniki pa zahtevajo sistemske spremembe.

V Iranu so se v drugem tednu protestov zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske krize razplamteli novi nasilni spopadi, v katerih je bilo ubitih najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v številna mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Kermanšahom. Protestniki, ki so sprva opozarjali na rekordni padec vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo, zdaj vzklikajo protivladna gesla in zahtevajo politične spremembe. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnem nagovoru podprl pravico do legitimnih pritožb, vendar je ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z izgredniki. Hamenej je poudaril, da morajo uradniki prisluhniti državljanom, a hkrati opozoril, da tisti, ki povzročajo kaos, ne bodo ostali nekaznovani. Medtem ko zahodni analitiki in nekateri politiki v ZDA pozdravljajo nemire kot znak morebitnega padca islamske republike, strokovnjaki opozarjajo na tveganje stopnjevanja nasilja, saj so se študentski protesti in stavke trgovcev sprevrgli v neposredne spopade z varnostnimi organi, vključno s paravojaškimi silami Basidž.

V Iranu so v zadnjih dneh izbruhnili množični protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Valuta je dosegla rekordno nizko vrednost 1,42 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovit porast cen osnovnih dobrin. Inflacija je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov, stroški zdravstvenih storitev pa za 50 odstotkov. Te nevzdržne razmere so na ulice Teherana in drugih večjih mest sprva pognalo trgovce s teheranskega Velikega bazarja, kasneje pa so se demonstracije sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Nemiri, ki potekajo že šesto zaporedno noč, so zahtevali najmanj devet smrtnih žrtev, varnostne sile pa so aretirale številne protestnike. Demonstranti so se v več kot 30 mestih spopadli s policijo, pri čemer so se gospodarske zahteve prelevile v pozive k zamenjavi vladajočega klerikalnega establišmenta. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je sicer priznal legitimnost gospodarskih pritožb, a hkrati ostro posvaril pred nadaljnjimi izgredi. Zaradi nezaupanja v lokalno valuto so državljani v vse večjem številu začeli uporabljati stabilne kriptovalute (stablecoins), medtem ko predsednik Masud Pezeškian poskuša umiriti razmere z navodili notranjemu ministru za neposreden dialog s predstavniki protestnikov.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

V Iranu se nadaljujejo nasilni protesti, ki so jih sprva sprožile hude gospodarske težave in rekordno nizka vrednost iranskega riala. Po uradnih navedbah je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset, potem ko sta v zadnjih spopadih umrli še dve osebi. Protesti, ki so se začeli konec decembra v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširili v več kot 30 mest po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Demonstranti poleg gospodarskih reform zdaj zahtevajo tudi politične spremembe, pri čemer se slišijo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju. Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu izdal opozorilo, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč, če bo režim nasilno obračunaval z mirnimi protestniki. Teheran se je na te izjave odzval z grožnjami ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce Teherana pozval, naj zasedejo ulice. Čeprav so trenutni nemiri najobsežnejši po protestih leta 2022, opazovalci ocenjujejo, da še niso dosegli takratne intenzivnosti, vendar predstavljajo resen izziv za stabilnost islamske republike.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti udeležencem protestov, ki so v zadnjem tednu zajeli državo. Do stopnjevanja napetosti prihaja po neposredni grožnji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar je sprožilo oster odziv iranskih oblasti, ki so ameriške sile v regiji označile za legitimne cilje. Protesti, ki jih poganja globoka gospodarska kriza, visoka inflacija in padec vrednosti iranskega riala, so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Po zadnjih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, številni so bili aretirani. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so Trumpove izjave označili za brezobzirno vmešavanje v notranje zadeve in opozorili, da bi kakršno koli ameriško posredovanje destabiliziralo celotno regijo. Teheran je zaradi Trumpovih groženj že zahteval ukrepanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po junijskih zračnih napadih ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte ter nedavnem ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko republikanski senatorji v Washingtonu podpirajo Trumpovo odločnost, kritiki znotraj njegove lastne stranke opozarjajo na tveganja novega vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu. Iran vztraja, da ne bo popustil pod pritiski, in opozarja na svojo pripravljenost na povračilne ukrepe proti ameriškim oporiščem v bližini svojih meja.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med nasilnimi protesti, ki jih sproža vse slabše stanje državnega gospodarstva, povzpelo na najmanj deset. Oblasti so v soboto potrdile dve dodatni žrtvi, kar potrjuje stopnjevanje napetosti, medtem ko se nemiri, ki so se sprva začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, ne umirajo. Poročila kažejo, da so se demonstracije razširile iz Teherana v številne province po državi. Nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami so terjali žrtve na obeh straneh, vključno s pripadniki paravojaških enot. Kljub poskusom režima, da bi zadušil nezadovoljstvo, se protesti nadaljujejo in kažejo na globoko zakoreninjeno krizo v državi. Iranske oblasti svarijo pred nadaljnjim nasiljem, vendar se javno nezadovoljstvo zaradi visoke inflacije in brezposelnosti še naprej širi.

Iranske oblasti so Združene narode pozvale k ukrepanju po grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA pripravljene vojaško posredovati v podporo protivladnim protestnikom v Iranu. Predsednik Trump je izjavil, da je ameriška vojska pripravljena na odziv, če bodo iranske varnostne sile nasilno zatirale demonstracije, ki so izbruhnile zaradi gospodarskih težav v državi. Iranski parlamentarni govorec Mohammad Ghalibaf je v odgovor opozoril, da bodo v primeru ameriškega posredovanja vse ameriške baze na Bližnjem vzhodu postale legitimne tarče iranskih sil. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnem ameriškem vojaškem napadu na Venezuelo, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ob tem Iranu svetoval, naj pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, kar so v Teheranu razumeli kot neposredno grožnjo z nasilno menjavo režima. Iran, ki je tesen zaveznik Venezuele, je ameriško operacijo v Južni Ameriki obsodil kot grobo kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Kritike na račun Trumpove retorike prihajajo tudi iz ZDA; nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je predsednika obtožil, da uporablja intervencionistično strategijo, ki spominja na politiko Hillary Clinton. Trenutna kriza je nadaljevanje dolgotrajnih sovražnosti, ki so lani vključevale neposredne vojaške spopade. Junija lani sta se državi zapletli v dvanajstdnevno vojno, ko so ZDA bombardirale iranske jedrske objekte, Iran pa je odgovoril z napadom na oporišče Al Udeid v Katarju. Najnovejše zaostrovanje v začetku leta 2026 postavlja regijo na rob novega obsežnega konflikta, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na deeskalacijo.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute rial, razširili v večji val nasilja, v katerem je po zadnjih poročilih umrlo najmanj 12 ljudi. Demonstracije so se sprva pričele v teheranskem Velikem bazarju, kjer so trgovci protestirali proti 42-odstotni inflaciji, nato pa so se razširile na univerze in mesta po vsej državi, vključno s Širazom, Isfahanom in regijami na zahodu države. Protestniki so poleg ekonomskih zahtev začeli vzklikati tudi politična gesla proti verski eliti in vrhovnemu voditelju. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu dejal, da so nekatere pritožbe državljanov upravičene, vendar je hkrati ostro opozoril, da bodo tisti, ki sodelujejo pri izgredih, čutili posledice. Hamenej je ukazal varnostnim silam, naj vzpostavijo red, kar nakazuje na prihajajoči ostrejši odziv države. Čeprav je predsednik Masud Pezeškian priznal legitimnost nekaterih zahtev, so varnostne sile na terenu že uporabile silo. Gre za najresnejše nemire v državi po protestih v letih 2022 in 2023, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini.

V Iranu so v začetku januarja 2026 izbruhnili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in skokovita inflacija. Demonstracije, ki so se pričele s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Iranski rial je dosegel rekordno nizko vrednost, ko se je z njim trgovalo po tečaju 1,42 milijona za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in drastično podražitev osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov. Napetosti so prerasle v nasilne spopade z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Med ubitimi je tudi pripadnik paravojaških sil Basidž. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro opozoril pred dejanji »izgrednikov«. Predsednik Masud Pezeškian je notranjemu ministrstvu naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko so oblasti za podpihovanje nemirov obtožile tuje nasprotnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v vse večji meri začeli uporabljati stabilne kriptovalute (stablecoins).

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

V Iranu se razširja val nasilnih protestov, ki so jih sprva sprožile hude gospodarske težave in rekordni padec vrednosti iranskega riala. Število smrtnih žrtev se je po uradnih podatkih povzpelo na najmanj deset, ko so se protesti iz teheranskega Velikega bazarja razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstranti so poleg gospodarskih zahtev začeli vzklikati tudi politična gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju in pozivati k padcu klerikalnega režima. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti opozoril, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo Teheran nasilno zatrl mirne demonstrante. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z grožnjami ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce Teherana instruiral, naj zavzamejo ulice prestolnice, da bi premagali represijo režima. Čeprav so protesti najobsežnejši po letu 2022, opazovalci ocenjujejo, da še niso dosegli intenzivnosti takratnega gibanja, ki ga je sprožila smrt Mahse Amini.

V nasilnih protestih, ki jih v Iranu spodbujajo vse slabše gospodarske razmere, visoka inflacija in brezposelnost, je po navedbah lokalnih oblasti umrlo še več ljudi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Nemiri, ki so se sprva začeli v prestolnici Teheran, so se hitro razširili v druge province in na podeželje, kjer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami. Oblasti so potrdile, da so bili v zadnjih dneh ubiti še trije ljudje, kar kaže na stopnjevanje napetosti, ki jim za zdaj ni videti konca. Gospodarska kriza v državi je dosegla kritično točko, kar je prebivalce spodbudilo k množičnemu izražanju nezadovoljstva na ulicah. Kljub poskusom režima, da bi z uporabo sile in paravojaških enot, kot so sile Basidž, zatrl upore, se demonstracije nadaljujejo. V spopadih so bili ubiti tako civilisti kot pripadniki varnostnih struktur, kar še dodatno zaostruje razmere v državi, kjer so življenjski stroški postali nevzdržni za velik del populacije.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranskega riala in visoka inflacija, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je umrlo najmanj deset oseb. Demonstracije so se začele v teheranskem Velikem bazarju zaradi gospodarskih težav, a so se hitro razširile na univerze in v mesta po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so vzklikali gesla proti režimu in vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju, poročajo pa tudi o pro-monarhističnih vzklikih. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je v nagovoru na državni televiziji podprl pravico do legitimnih protestov zaradi gospodarskih razmer, hkrati pa je napovedal oster obračun z izgredniki. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih zahtev ljudstva, vendar so varnostne sile že začele s strožjim zatiranjem nemirov. Analitiki opozarjajo na možnost nadaljnjega stopnjevanja nasilja, medtem ko nekateri zahodni opazovalci dogajanje interpretirajo kot znak resne destabilizacije islamske republike.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav v teheranskem bazarju, razširili v večja mesta po vsej državi in zahtevali najmanj deset smrtnih žrtev. Glavni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva sta drastičen padec vrednosti iranskega riala in visoka inflacija, ki je presegla 42 odstotkov. Demonstracije so se iz prestolnice razširile v Isfahan, Širaz, Mašhad in druga mesta, pri čemer so se študenti in trgovci pridružili pozivom proti režimu. Protestniki so vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju, nekateri pa so izražali celo podporo nekdanji monarhiji. Vrhovni voditelj Ali Khamenei je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati napovedal oster obračun z tistimi, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah morajo oblasti stopiti v stik z mirnimi protestniki, medtem ko bo država uporabila silo proti vsem, ki povzročajo nasilje in kaos. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako pozval k upoštevanju zahtev državljanov, a hkrati opozoril pred destabilizacijo države, medtem ko nekateri zahodni analitiki opozarjajo, da bi lahko tuja podpora protestom vplivala na nadaljnji razvoj dogodkov v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskemu režimu in napovedal možnost vojaškega posredovanja ZDA, če bodo tamkajšnje varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v svojem zapisu uporabil frazo, da so ameriške sile pripravljene na akcijo (»locked and loaded«), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bo Teheran nadaljeval z uboji demonstrantov. Napetosti so narasle v času, ko se Iran spopada z najobsežnejšimi notranjimi nemiri v zadnjih letih, ki so jih sprožili gospodarski zlaps, visoka inflacija in strmoglavenje vrednosti domače valute rial. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ogorčenjem in opozorili, da ameriško vmešavanje predstavlja grožnjo stabilnosti celotne regije. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je posvaril, da bodo v primeru kakršne koli ameriške intervencije vse vojaške baze in enote ZDA na Bližnjem vzhodu postale legitimne tarče za povračilne ukrepe. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je kljub Trumpovim grožnjam ukazal odločen obračun z »izgredniki« in poudaril, da Iran ne bo popustil zunanjim pritiskom. Po zadnjih podatkih je v spopadih na iranskih ulicah življenje izgubilo že najmanj deset ljudi, protesti pa so se razširili v več kot petnajst mest po vsej državi.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, razširili v večja mesta po vsej državi. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so hitro prerasle v širše politično nezadovoljstvo, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju. Po uradnih podatkih je v nemirih življenje izgubilo najmanj deset oseb, ko so se varnostne sile spopadle s protestniki v mestih, kot so Teheran, Isfahan in Širaz. Vrhovni voditelj Ali Khamenei je v televizijskem nagovoru priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb državljanov, vendar je hkrati ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal neusmiljen obračun z osebami, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko predsednik Masoud Pezeshkian poziva k dialogu in upoštevanju zahtev ljudstva, analitiki opozarjajo na morebitno stopnjevanje nasilja, saj so zahodni opazovalci in nekdanji obveščevalci že zaznali znake globlje destabilizacije islamske republike. Dogajanje predstavlja resen izziv za iranske oblasti, ki se soočajo z najnižjo vrednostjo nacionalne valute v zgodovini in inflacijo, ki presega 42 odstotkov.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

V valu nasilnih protestov v Iranu, ki so se razširili v več kot deset mest, je bilo ubitih najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se začele zaradi gospodarskih težav, predvsem zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, so prerasle v protivladne nemire. Protestniki v mestih, kot so Teheran, Isfahan in Širaz, so vzklikali gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju in pozivali k političnim spremembam. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko so se trgovcem in obrtnikom na ulicah pridružili še študenti, kar je povzročilo ohromitev delovanja bazarjev in univerz. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je v nagovoru na državni televiziji sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z tistimi, ki jih je označil za izgrednike. Predsednik Masoud Pezeshkian je uradnikom naročil, naj prisluhnejo zahtevam državljanov, vendar so varnostne sile že začele izvajati strožje ukrepe za zatiranje nemirov. Analitiki hkrati opozarjajo na preuranjeno proslavljanje zahodnih medijev, ki dogodke interpretirajo kot neizbežen kolaps islamske republike, medtem ko režim utrjuje svoje vrste za napovedano represijo.

V Iranu se je število smrtnih žrtev, povezanih z nasiljem na protivladnih protestih, povzpelo na najmanj deset, potem ko so oblasti potrdile še dve dodatni smrti. Demonstracije, ki so se začele zaradi nezadovoljstva nad oslabljenim gospodarstvom, visoko inflacijo in brezposelnostjo, so se hitro razširile iz prestolnice Teheran v številne druge province in podeželska območja. Iranske varnostne sile, vključno s pripadniki Islamske revolucionarne garde in paravojaške enote Basidž, se spopadajo s protestniki, pri čemer so spopadi postali nasilni na obeh straneh. Kljub poročilom o smrtnih žrtvah in številnih aretacijah protesti ne kažejo znakov umirjanja. Demonstranti izražajo ogorčenje nad naraščajočimi življenjskimi stroški in splošnim gospodarskim stanjem v državi, kar je spodbudilo enega največjih valov nezadovoljstva v zadnjih letih. Oblasti v Teheranu so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej strateško pomembni bližnjevzhodni državi.